Isa 29 | SloChraska | STEP | Gorje Arielu, Arielu, mestu, v katerem si je David napravil stanišče! Pridenite leto k letu, vrsté naj se zaporedoma prazniki

Isaiah 29

29. Poglavje

1 Gorje Arielu, ^{▼▼T. j. Božji lev, ali: ognjišče Božje.} Arielu, mestu, v katerem si je David napravil stanišče! Pridenite leto k letu, vrsté naj se zaporedoma prazniki – 2 vendar pripravim v stisko Ariela in bo v njem žalovanje in javkanje. In bode mi pravi Ariel. 3 In napravim ostrog okoliinokoli zoper tebe in te tesno obkrožim z vojnimi stražami in naredim nasipe proti tebi. 4 Tedaj boš ponižan govoril na tleh in iz prahu bo zamolklo šumel govor tvoj, in glas tvoj bode kakor kakega duha iz zemlje, iz prahu bo šepetal govor tvoj. 5 In kakor droben prah bode sovražnikov tvojih množica in kakor pleva mimo leteča silnikov množica, in zgodi se naglo, v trenotku. 6 Od Gospoda nad vojskami pride obiskovanje z gromom in potresom in ropotom močnim, z vrtincem in nevihto in s plamenom požrešnega ognja. 7 In kakor sanje, prikazen ponočna, bode množica vseh tistih narodov, ki se vojskujejo zoper Ariela, in izginejo vsi, ki se bojujejo zoper njega in grad njegov ter ga stiskajo. 8 Bode, pravim, kakor ko se lačnemu sanja, in glej, jé, ko se pa prebudi, je prazna duša njegova; ali kakor ko se sanja žejnemu, in glej, pije, ko se pa zbudi, glej, truden je in duša njegova čuti poželenje: tako bode množica vseh tistih narodov, ki se vojskujejo zoper goro Sionsko. 9 Osupnite in strmíte, zaslepite se in oslepite! Pijani so, ali ne od vina, opotekajo se, a ne od pijače opojne. 10 Kajti oblil vas je Gospod z duhom trdnega spanja in je zatisnil oči vaše, proroke, in pokril glave vaše, vidce. 11 Zato vam je vsaka prikazen podobna besedam zapečatenega pisma, katero dado branju veščemu človeku, rekoč: Beri, prosim, to! On pa reče: Ne morem, ker je zapečateno. 12 In dado pismo neveščemu branju, veleč: Beri, prosim, to! pa reče: Brati ne znam. 13 In Gospod je rekel: Zato ker se mi bliža to ljudstvo in me časti z usti in z ustnami, srce pa obrača daleč od mene, in ker je njih strah do mene le zapoved človeška, kakor so se je naučili: 14 glej, zato bom še dalje čudno ravnal s tem ljudstvom, čudno in čudovito; in modrost modrijanov njegovih mine in razumnost razumnikov njegovih se skrije. 15 Gorje jim, ki se zagrebajo globoko, da skrijejo svoje naklepe pred Gospodom, in katerih dela se vrše v temi in govore: Kdo nas vidi? in kdo nas pozna? 16 O vi popačenci! Lončar naj se šteje ilovici za enakega? da bi reklo delo za mojstra svojega: Ni me naredil! in tvorina za svojega tvorilca: Nima razuma! 17 Ni li še malo časa, le prav malo, in izpremeni se Libanon v rodovitno njivo, in rodovitna njiva se bo štela za gozd? 18 In tisti dan bodo glušci slišali besede pisma, in iz mraka in teme bodo videle slepcev oči. 19 In krotki bodo pomnožili veselje svoje v Gospodu, in ubožni med ljudmi se bodo radovali v Svetniku Izraelovem. 20 Kajti konec bode silovitniku in zasmehovalec izgine, in iztrebljeni bodo vsi, ki se potegujejo za krivico, 21 ki obsojajo človeka zaradi besede in stavijo zanko njemu, ki med vrati pravdo prisoja, in ki brez vzroka izpodrivajo pravičnega. 22 Zato pravi tako Gospod, ki je odrešil Abrahama, za hišo Jakobovo: Odslej ne bo več osramočen Jakob in obličje njegovo odslej ne obledi; 23 temuč ko bo videl, namreč otroci njegovi, rok mojih delo sredi sebe, bodo posvečevali ime moje, da, posvečevali bodo Svetnika Jakobovega in se bali Boga Izraelovega. 24 In kateri so se v duhu motili, zadobe razsodnost, in godrnjači bodo dovzetni za nauk.